Zabaven način spoznavanja dela državnega zbora

Pred nedeljskim kulturnim praznikom so v državnem zboru javnosti prvič predstavili publikacijo Državni zbor v stripu, v kateri je uveljavljeni stripar Zoran Smiljanić poskušal mladim na razumljiv, privlačen in duhovit način predstaviti delovanje te ustanove.

Kot so zapisali na spletni strani DZ, je publikacija nastala ob 35. obletnici slovenske osamosvojitve, potem ko so leta 2011 že izdali Ustavo v stripu. Kot je po poročanju STA povedala generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar, so si zamislili trilogijo, v kateri preko medija stripa načrtujejo še predstavitev Slovenije, njenih krajev in zgodovine.

Tako kot v Ustavi v stripu sta tudi tokrat glavna junaka Maja in Miha, ki se sprehodita po DZ ter spoznavata njegove pristojnosti in funkcije, delo poslank in poslancev, potek zakonodajnega postopka, zgodovino slovenskega parlamentarizma ter arhitekturo in bogato kulturno dediščino parlamentarnega poslopja. "Z veliko radovednosti, domišljije in ščepcem navihane zbadljivosti pri tem odkrivata številne zanimive vidike središča slovenske demokracije", so zapisali.

Njuno raziskovanje je predstavljeno tudi na razstavi v preddverju velike dvorane DZ. Zunanji obiskovalci si jo bodo lahko ogledali na dnevu odprtih vrat 7. marca 2026 ter na Muzejski noči junija 2026.

Kulturni praznik z vsakoletno proslavo počastili tudi v DZ

Ob predstavitvi novega stripa je v Državnem zboru hkrati potekala tudi tradicionalna vsakoletna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru poudarila, da 8. februar ni le obletnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, temveč poklon ustvarjalni moči vseh slovenskih umetnikov.

Po njenih besedah je poklon zgodovinski vlogi, ki so jo s svojim ustvarjanjem odigrali ne samo pri obstoju, ampak tudi pri grajenju in razvoju naše identitete in nacije. Kulturni praznik je zato tudi poklon moči in svobodi posameznikov in skupnosti kot celote, je dejala in vsem ustvarjalcem zaželela še veliko prodornih in kreativnih idej, ki bodo še naprej bogatile našo skupnost in narod.

Predsednica odbora DZ za kulturo Sara Žibrat pa je svoj nagovor vezala na sedmo kitico Prešernove Zdravljice, ob kateri je zaželela, da bi zmogli graditi prihodnost, ki si jo je zamislil njen avtor in v kateri bi vsi narodi sobivali. Dejansko stanje namreč po njenih besedah ne govori v prid temu, pri čemer je omenila napad Rusije na Ukrajino pred štirimi leti.

Če smo v preteklosti morda še verjeli, da konflikti temeljijo predvsem na nezmožnosti sobivanja pripadnikov različnih kultur, ver in ras, je danes postalo nedvoumno, da se prepir v svet vse bolj vnaša zaradi teženj po surovinah, je izpostavila Žibrat. Omenila pa je tudi socialna omrežja, kjer je diskurz "že zdavnaj presegel hudomušnost strokovnih prerekanj med Prešernom in Kopitarjem".